ZA POMORSTVO

Približno 3.000 ladij je bilo opremljenih z WED in ustvarjajo ogromne prihranke kot neposredno prednost.
Wake Equalizing Duct (WED) je sistem za izboljšanje ladijskega pogona in ekonomičnosti delovanja, ki ga je razvil prof. Schneekluth v Cupertinu z raziskovalnim laboratorijem Duisburg.

SCHNEEKLUTHOV IZENAČEVALNI KANAL

PRIHRANEK Z GORIVOM DO 12%
*To pomeni prihranek goriva ali večjo hitrost

ZMANJŠANJE VIBRACIJE DO 50%
Izjemno zmanjšanje obrabe materiala
Zmanjšanje poškodb zaradi napetosti
Zaščita elektronske opreme
Udobnejše bivalne in delovne razmere
Izjemno izboljšanje zdravstvenega stanja osebja

WED IMA NAJKRAJŠI ČAS POVRAČILA IN BREZ NAKNADNIH STROŠKOV!

Glavna prednost je varčevanje z energijo, ki je posledica različnih učinkov. Te je mogoče razlikovati na naslednji način:

– Izboljšanje učinkovitosti propelerja zaradi večjega aksialnega pretoka in enakomernejše porazdelitve hitrosti po površini diska. Prvi učinek je bolj dominanten. Meritve na modelu kontejnerske ladje kažejo, da se kot nagiba toka navznoter v ravnini za kanalom zmanjša z 20° na približno 7° glede na vzdolžno os ladje. Asimetrična razporeditev polovičnih kanalov daje vodi, ki vstopa v propeler, smer vrtenja, ki je nasprotna smeri vrtenja, ki jo posreduje propeler. Tako je izguba zaradi vrtilne energije pri pranju propelerja manjša.
– Zmanjšanje ločevanja toka na naknadnem telesu. Ta učinek je najbolj razširjen in se izraža v zmanjšanju deleža zmanjšanja potiska.
– Ustvarjanje vzgona s komponento sile naprej na odseku aeroprofila na podoben način, vendar ne tako pretirano kot v Kortovem kanalu.
– Enakomerni tok zmanjša vibracije, ki jih povzroča propeler. Izboljšavo je mogoče uporabiti v ta namen, če izstopijo prvotno slabi pretočni pogoji, ali pa se lahko uporabi za povečanje premera propelerja, ker takrat postanejo dovoljeni manjši razmiki konic, kar posledično izboljša učinkovitost. Ta učinek doslej še ni bil preizkušen.
– Zmanjšanje tresljajev propelerja zaradi zmanjšane obremenitve konice propelerja v zgornjih kvadrantih.
– Izboljšanje kakovosti krmiljenja od bolj izravnanega toka do krmila. Pri lopatastih krmilih postanejo daljši zgornji deli učinkovitejši zaradi večje hitrosti pretoka.
– Izboljšanje sposobnosti ohranjanja smeri zaradi povečane površine bočne ravnine zadaj
– Ko je kanal naknadno nameščen na obstoječo ladjo, ne pride do nobenih konstrukcijskih sprememb in nobenih sprememb v zasnovi propelerja.
– Ponuja možnost vgradnje naprav za zaščito propelerja pred ledom.

Oceanografsko bojo je leta 2008 naredila in postavila MANTA d.o.o. Trup je izdelan iz nerjavečega jekla debeline 6mm, njegov premer je 2,5 m. Na najvišji točki, ki je 5m nad površino vode, je pritrjen merilnik vetrov. Na morsko dno je boja zasidrana s tremi betonskimi bloki, s katerimi je povezana z verigami. Med verigami je kot 120. Sidrni bloki ležijo na globini približno 22m.

Na boji z imenom »Vida« so naslednji instrumenti: akustični 3D merilnik vetrov (Gill’s Instruments), Vaisala merilnik temperature zraka in vlažnosti na višini 3,5 m od površine morja, Seacat sonda podjetja Seabird za merjenje temperature in prevodnosti morske vode. Ta sonda, ki je pritrjena na trup boje, je v globini 3m. Njen sestavni del je tudi Wetlab fluorometer, ki meri koncentracijo klorofila a.

V trupu je tik pod zgornjim pokrovom postavljen merilnik pospeškov in naklonov boje (proizvod podjetja Xsens). Na morskem dnu leži tokomer AWAC podjetja Nortek, ki poleg tokov meri tudi površinske valove. Poleg njega je pritrjen še merilnik koncentracije raztopljenega kisika.

Boja Vida je opremljena s tremi nadzornimi kamerami, od katerih je ena namenjena prenosu slike z dveh metrov globine in je pritrjena na dnu trupa. Energijo za delovanje vseh sistemov zagotavljajo sončni paneli, vetrni generator in gorivna celica. Poleg že omenjenih merilnikov naklona in pospeškov, so v notranjosti trupa še naslednji elektronski sklopi:

• elektronika za krmiljenje energetskih naprav, svinčene baterije in gorivne celice

• elektronika za varnost v trupu boje Vide (senzor nadzora plina CO2 znotraj trupa, IR senzor odprtosti lopute, trije senzorji za merjenje nivoja morebitne vode na dnu trupa)

• elektronika za zajem podatkov in krmiljenje instrumentov

Vsi napajalni in signalni kabli med instrumenti nad trupom boje in elektroniko potekajo skozi bojin jambor. Kabli, ki povezujejo instrumente v morju z elektroniko v trupu Vide, so napeljani skozi »pipo« premera pribl. 30 cm. Pipa na enem koncu prebada dno trupa boje (od tam gredo kabli proti instrumentom), gre skozi trup, predre zgornjo površino trupa in se dvigne pribl. 1 m nad njega. V tej točki pipa zavije nazaj (navzdol) proti površini trupa. Tudi ta konec pipe prebada trup. Napeljava kablov skozi ta sistem zaščite onemogoča morebitne poškodbe ob privezovanju nepovabljenih obiskovalcev, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo. 1 m višine zavoja pipe nad trupom onemogoča vdor vode v trup celo ob nagibu boje za 900. Tolikšen nagib pa se dejansko niti ne more zgoditi.